torek, 01. november 2016

VOLITVE IN STRES OZIROMA "ALI JE VREDNO?"

Moj fant, Islandec, je bil pred med letošnjimi islandskimi parlamentarinimi volitvami pripet na internet. Eskalacija vse do večera razglasitve rezultatov. Ves čas je preverjal družbena omrežja in novice ter po spletu komentiral volitve. Bil je očitno vznemirjen.  To je bila glavna tematika pogovorov s prijatelji in družino, pa tudi najinih pogovorov. Povedano drugače - volitve so prišle v sfero zasebnega.

In ko se nekaj takega zgodi, ko se podvržemo dogajanju, dovolimo stresu v telu. Dovolimo zunanjim dejavnikom, da manipulirajo z nami. Konkretno, dovolimo politikom, ne samo da manipulirajo z našimi plačami in pravicami, temveč tudi z našimi telesi. Spustimo jih na najbolj osebno raven.

Nedavno je Ameriška psihološka zveza (APA) v luči bližajočih ameriških volitev objavila študijo, da več kot polovica Američanov meni, da so predsedniške volitve za njih znaten vzrok stresa. Ugotovili so, da četrtina zaposlenih Američanov meni, da so manj produktivni in bolj pod stresom, zaradi razprav o politiki na delovnem mestu. Stres in anksioznost sta se pojavila ne glede na pripadnost določeni politični strani ali ideologiji.

Nekateri psihoterapevti so motnjo poimenovali "volitvena stresna motnja".


Vsake predsedniške volitve so stresne, a predsedniška tekma med Hillary Clinton in Donaldom Trumpom se je še posebej izkazala kot taka, zaradi spornega diskurza med kandidatoma in diskurza v medijih. Donald Trump je označil Clintonovo s hudičem in ji grozil z zaporno kaznijo, če bo izvoljen. Medtem, ko je uredništvo New York Timesa postavilo Trumpa za četrtega najslabšega predsedniškega kandidata v zgodovini ZDA. Vzporednice s političnim obkladanjem in medijskim pritiskom seveda lahko najdemo tudi v domačih slovenskih logih.


Ne zgolj ameriške predsedniške volitve, temveč volitve na splošno, čedalje bolj zaznamuje pikra kritika. Mediji, ki spremljajo dogajanje 24ur in družbeni mediji stresne komentarje naredijo vseprisotne. Smo v dobi, ko volitve porjajajo situacijo, ko smo bolj proti nečemu kot za nekaj. Za to, da smo proti nečemu pa potrebujemo jezo, adrenalin, nagnjenje k pristranskosti in željo po kaznovanju... kar vodi v stres.


Nekaj stvari, ki jih lahko naredite za lažje prebavljanje naslednjih volitev:

1.) Zavedajte se, da gre za izjemno sutuacijo in, da je stres, ki ga občutite ob volitvah popolnoma normalen.

2.) Omejite se izpostavljenosti pogovorom o volitvah in medijem.

3.) Poiščite skupno točko z nasprotno stranjo. (Ko skušate razumei nasprotnika, boste manj zagrenjeni)

4.) Predstavljajte si najslabši možni scenarij in ga raziščite. To je pogost terapevtski pristop. Kar se zgodi ponavadi je, da se vam bo situacija zdela smešna in nedoumljiva ali pa, da boste sprevideli, da imate dovolj virov in možnosti, da boste prešli tako situacijo.

5.) Sprejmite, da nekaterih stvari ni mogoče spremeniti oziroma se jim ni mogoče izogniti. V knjigi "5 stvari, ki jih ne moremo spremeniti" avtor David Richo našteje:
      - vse se začne in konča
      - stvari ne gredo vedno po planu
      - življenje ni vedno pravično
      - bolečina je sestavni del življenja
      - ljudje niso vedno ljubeči in vdani

Če pomislite to povzema volitve: 


Začetek in konec nove administracije, tudi, če podpiramo kandidata povzroča stres. Ob razglasitvi rezultatov islandskih parlamentarnih volitev je postalo jasno, da je največ glasov prejela stranka, ki je moj fant (in večina njegovih prijateljiv in družine) ni podprla. Najverjetneje bo to pripeljalo do vlade, ki si je ne želijo. Skoraj nimamo moči nad tem, kdo bo izvoljen. Družbeni mediji pa so eksplodirali ob novici, da si je dva dni po razglasitvi parlament povišal plačo za 44 odstotkov. Volitve so kaotične, grde in nepravične. So boleče. In kandidati so daleč od tega, da bi bili popolni.

Premislite, koliko stresa je vredno spustiti vase ob takih dogodkih in ali je vredno?






Ni komentarjev:

Objavite komentar